Najprej, hvala ti, Kindle! :) Tokrat sem leto tudi zaradi tebe pričela zelo lahkotno. Vsaj na začetku je tako kazalo... No, saj kasneje pa tudi! :) Vrnila se je namreč gospa Bridget Jones. Čeprav smo bili prepričani, sodeč po razpletih iz pravljic, da bo po tem, ko se je končno spetljala s krasnim Colinom Firthom (aaaah ja...), pardooon, Markom Darcyem, srečno živela za devetimi gorami do konca svojih dni.
Ko smo punce mojih let brale njena prva dva dnevnika, smo bile stare toliko, da se nam je zdelo skrajno smešno, kakšne afne je punca guncala v svojih zrelih tridesetih. Me smo bile takrat silno mlade, ona pa silno stara, dobrih deset let starejša od nas. Skratka stara tako zelo nepredstavljivo veliko, da se nam je zdelo, da je njene dnevniške zapiske sicer prav zabavno brati, ampak nepredstavljivo je bilo, da bi se ženska njene starosti v resnici lahko ukvarjala s takšnimi otročarijami kot so nezreli moški (ker me bomo v tridetsetih itak poosebljenje zrelosti in se s čustvenimi nulami ne bomo ukvarjale, ker bomo tako ali tako imele idilično družinico), odvratni mački po norih zabavah (ker me se bomo znorele že v dvajsetih in v tridesetih ne bo nobene potrebe po uničevanju možganskih celic z alkoholom) in seveda preštevanje kalorij (ker me bomo imele idelano težo že čez kak mesec, samo zraven se je treba spraviti).
Kakopak so se stvari zasukale malce drugače. Danes smo stare trideset in čez, še zmeraj občasno prihaja do karambolov z nezrelimi moškimi; družinica po ločitvi ni ravno idilična; mački pri tridesetih in čez so sicer redkejši, zato pa bolj podobni gepardom kot mačkom iz dvajsetih, ker telo alkohol pač bistveno slabše prenaša; zabav je manj, ker zanje v norem tempu preprosto ni več dovolj časa in energije, kar pa ne pomeni, da potreba po zabavah ne obstaja več (!!!); občuten napredek je bil dosežen samo pri obsedenosti s kalorijami - te so spet povezane s tempom, ki poskrbi za to, da za prehranske pregrehe preprosto zmanjkuje časa. In upoštevajoč vse to, se zdi BJ v svojih tridesetih še zmeraj zabavna, pravzaprav vse bolj zabavna in še zmeraj ali pa prav zdaj aktualna. In ne samo to, pojavljati so se začele misli, ki jih pri dvajsetih ni bilo. Namreč da bomo na BJ periodo lahko nekoč (prekmalu?) gledale kot na nekaj, kar je minilo. Minilo?? Sranje! Tu nastopi p a n i k a!
Prav na tej točki je Fieldingova spet zadela glavico na žebljico - s tretjim delom, kjer je BJ stara petdeset let in spet se nam lahko za nekaj časa zdi, da je to čas, ki je še na desetine let daleč. Spet je zabavna in spet je stara, dobra Bridget, ko jo na poslovnem sestanku srbi glava zaradi uši, ki sta ji jih prinesla njena otroka, ko pada v depresijo zaradi premalega števila twitov, ko se spravi na spletu poiskati novega partnerja, ko še zmeraj prešteva kalorije in enote alkohola in ko si najde dvajset let mlajšega ljubimca, da sploh ne omenjamo njene še zmeraj prifliknjene mame in še bolj prifliknjenih prijateljev.
Razlika je tokrat v tem, da smo punce v vsem tem času vseeno toliko dozorele, da kljub starostni razliki med nami in novo Bridget malo manj zlahka in manj prepričano rečemo, da se nam vse to ne more zgoditi, ker da bomo pri petdesetih tako ali tako poosebljenje zrelosti in modrosti. Ne moremo več zlahka reči, da pri petdesetih ne bomo vdove (bye bye Mr. Darcy... smrk smrk...), da ne bomo imele dvajset let mlajšega ljubimca (hm....), da ne bomo delale traparij pri vzgoji otrok (ker jih kljub najboljšim namenom delamo že zdaj....) in da se ne bomo spetljale z učiteljem telovadbe (hm....).
Omembe vredna razlika je tudi v tem, da si drugega dela filma res ne želimo. Čisto nobene potrebe ni po tem, da bi ga posneli. Ampak res nobene sploh. Zakaj? Ker Colin Firth, pardon Mr. Darcy, nekje med zadnjim in predzadnjim delom BJ tragično premine in film o BJ brez njega bi bil kot nebo brez zvezd, če se malo (malo, Vesna???) patetično izrazim. :-)
Zaključek naj bo BJ-jevski. Objavljam intervju Bridget Jones z....ne boste verjeli kom :-b
Hmmm... ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar