Načelo LOLA ali Svet je popoln: ZAKAJ V ŽIVLJENJU PRAVZAPRAV GRE

Rene Egli: Načelo LOLA

Buda je menda nekoč rekel, da ga vprašanje o Bogu ne zanima, ker je to le teorija. Toda, kaj nas potem zares zanima? Kaj je bistveno? Na Zahodu imamo dovolj razlogov, da si resno postavimo to vprašanje, saj kar naprej govorimo: "Ne utegnem". Če res menimo, da imamo premalo časa, bi nam moralo biti jasno vsaj, da se moramo ukvarjati z bistvenim, s tistim (zdaj govori ekonomist!), kar prinaša največ. A veliko ljudi ne utegne niti tega. V obliki kratke zgodbice je stvar videti takole:

Na morskem bregu sedi možakar in skuša z rokami loviti ribe. Mimo pride popotnik, ga potreplja po hrbtu in reče: "Hej, dobri mož, naj ti pokažem, kako zavozljaš mrežo. Z njo boš veliko hitreje nalovil več rib kot z rokami." Toda ribič je tako zatopljen v morje, da ga niti dobro ne sliši. Ne da bi odvrnil pogled, odgovori popotniku: "Ne utegnem. Zdaj moram loviti ribe."

Zgodbica sicer zveni obrabljeno preprosto, a je vsakdanja resničnosti. Koliko ljudi počne prav to? Nimajo časa za bistveno, osredotočiti se morajo na manj pomembno.

Kaj sploh je najbolj pomembno?

Poiskati je treba odgovor na osrednje vprašanje, in to je:

"Kako najhitreje in z najmanj truda in stroškov pridem iz stanja, ki JE, v stanje, ki NAJ BI BILO." 

To je vse. Drugega ni treba vedeti. Zakaj ne? Preprosto zato, ker se da vse v človekovem življenju razdeliti na JE in NAJ BI BILO. JE - to je tisto, kar je zdaj. NAJ BI BILO pa je tisto, kar naj bi bilo; kar si predstavljamo. Logično je, da želenega cilja ne bi radi dosegli z veliko truda in čim bolj počasi, pač pa kar se da hitro in čim laže. Se strinjate? Morda si boste zdaj mislili: tipično ekonomsko! S čim manj truda in čim manj stroškov bi rad do čim večjega izkupička! Kje je tukaj človečnost? Odgovor je preprost. Tudi nematerialne vrednote lahko razdelimo na JE in NAJ BI BILO. JE-stanje lahko povzroča nezadovoljstvo, brezposelnost, zasvojenost z mamili, vojne itd., in ustrezno NAJ-BI-BILO-stanje nasprotno, torej zadovoljstvo, delo, nezasvojenost, mir itd. Ko torej omejam JE in NAJ BI BILO, nikakor ne mislim le na materialne cilje. V mislih imam vse. Načelo LOLA je splošno uporabno; to pomeni v zasebnem življenju in poslvnem svetu, v športu, politiki (vojna/mir) in družbi. Menedžerju NAJ-BI-BILO-stanje pomeni večji dobiček. Zen budistu NAJ-BI-BILO-stanje razsvetljenje. Palestinci si pod pojmom NAJ-BI-BILO-stanje predstavljajo svojo državo. Za ameriškega predsednika je NAJ-BI-BILO-stanje na primer mir na Bližnjem Vzhodu.
Mami NAJ-BI-BILO-stanje predstavlja uspešen razvoj njenih otrok. Številne vlade si kot NAJ-BI-BILO-stanje želijo manjšo brezposelnost. Karkoli si predstavljamo, vse lahko razdelimo na JE in na NAJ BI BILO. Načelo LOLA pokaže, kako lahko čim hitreje in čim laže dosežemo svoje osebno NAJ-BI-BILO-stanje. Nikogar ne poznam, ki bi želel svoje cilje doseči s kar se da velikim trudom in kolikor mogoče počasi.

Izrek "s čim manj truda" kljub temu nasprotuje naši zahodno-krščanski vzgoji. Rečeno nam je bilo, da si moramo služiti kruh v potu svojega obraza. Bolj ko se bomo naprezali (bojevali?), več bomo zaslužili. Tudi vzhodni modrijani ponavljajo isto. Nedavno sem v neki knjigi o menedžmentu in zenu prebral, naj si bralec nikar ne dela utvar, moral bo veliko, zelo veliko delati. Za tem je tičala misel: kdor se bo kar najbolj trudil, bo nazadnje poplačan.

Načelo LOLA zatrjuje prav nasprotno. Nikomur se ni treba naprezati. Obstaja preprostejša in hitrejša pot reševanja težav in doseganja ciljev. Čeprav je v nasprotju z različnimi filozofijami, se kljub temu počutimo v družbi najboljših mislecev. Eden zagotovo največjih učiteljev modrosti, Jezus, je o tem povedal:

Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, vaš nebeški oče jih živi. Niste vi veliko več vredni kakor one?... Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kot katera izmed njih. (Mat. 6:26-29)

Niti besedice o tem, da moramo svoje cilje doseči s čim več težav in z veliko truda. Vse, kar je Jezus povedal, ustreza temeljnim načelom ekonomije; radikalnejših ekonomskih načel, kot so njegova, ne najdemo.

Zanimivo je, da se je to spoznanje prav malo dotaknilo naše kulture in vzgoje. Ideal marljivega delavca je v popolnem nasprotju z Jezusovim sporočilom. Vendar prosim, nikar ne mislite, da reklamiram lenobo; ne, predlagam le drugo, bolj ekonomično pot.

Glede NAJ-BI-BILO-stanja moram pojasniti še nekaj pomembnega:
Moj namen ni pokazati, kako je mogočedoseči določen cilj. Prikazati želim temeljni življenjski mehanizem, s katerim je mogoče doseči kakršnekoli cilje. Pri tem moram poudariti tudi tole; ne bom učil, kaj naj bi bil cilj. Ne bom govoril o dobrih in slabih ciljih. To je vrednostna sodba posameznika. V tej knjigi so zakonitosti, ki si jih nisem izmislil ne jaz ne kdo drug. Takšne so že od nekdaj in bodo vedno ostale.

Če te zakonitosti poznamo, jih lahko uporabimo v svoje dobro. Če jih ne poznamo, je možno, da jih uporabimo v svojo škodo in si po nepotrebnem grenimo življenje. To se mi je dogajajo pol življenja; dokler nisem imel dovolj in sem si rekel: "Saj to vendar ni mogoče, gotovo mora iti tudi drugače." Iz tega je nastalo tisto, kar zdaj imenujem "načelo LOLA".