Načelo LOLA ali Svet je popoln: Uvod

Rene Egli: Načelo LOLA


"Svet, prijatelj Govinda, ni nepopoln ali šele na dolgi počasni poti k popolnosti: ne, svet je v vsakem trenutku popoln."
Herman Hesse, Siddharta

"Po mojem mnenju mora biti...osnova vsega neka čisto preprosta misel. In mislim, da bo ta ideja, ko jo bomo končno odkrili, tako prepričljiva in tako lepa, da si bomo rekli: Seveda, kako pa bi sploh lahko bilo drugače."
John Wheeler, fizik
The Creation of the Universe

UVOD I

V neskončnosti vesolja plava zrnce prahu - eno izmed neštetih zrnc - ki so ga njegovi prebivalci poimenovali "planet Zemlja".

Že tisočletja se na njem dogajajo čudne stvari. Bitja, ki živijo na njegovem površku in se imenujejo ljudje, porabijo veliko časa za medsebojno bojevanje in včasih celo pobijanje. To počnejo iz razlogov, ki bi bili zunanji miselnosti popolnoma nedoumljivi. Nikoli namreč ne gre za obvaldovanje celotnega zrnca Zemlje, ampak vedno le za prevlado nad nezaslišano majhnim delcem tega praška.

Prav tako nedoumljivo je prepričanje ljudi, dolgo tisočletja, da v vsej neskončnosti vesolja ne more biti drugih visoko inteligentnih bitij. Čeprav niso vedeli, kako deluje vesolje, so menili, da so krona stvarstva. Pri njih še danes veljajo nekatere teorije, ki pravijo, da je človek, krona stvarstva, že po naravi nasilen in so torej spori, vojne, umori in uboji nekaj, s čimer bo moralo človeštvo vedno živeti.

Če pogledamo na Zemljo kot na zrnce prahu v neskončnosti vesolja, si zlahka predstavljamo ta prizor: iz globine vesolja višje razvita bitja obiščejo planet Zemljo vsakih nekaj sto ali tisoč let. (Kaj pa v vesolju sploh pomeni tisoč let!). Prihajajo, da bi videli, ali so ljudje medtem že sploh dojeli, kako teče življenje. Doslej so ti obiskovalci gotovo vedno znova odhajali, osupli in zmajajoč z glavami, saj preprosto niso mogli dojeti, zakaj ljudje nočejo razumeti dejstev. Za razvitega duha, ki bi rad razumel, zakaj človeški duh ne more delovati, je to prav gotovo trd oreh.

To o čemer bomo govorili v tej knjigi, se imenuje Življenje. Poskusili bomo napisati "navodilo za uporabo" Življenja. Poznamo navodila za uporabo avtomobilov, pralnih strojev, hladilnikov, televizorjev, itd. Tole pa je navodilo za uporabo Življenja. Morda bo nekaterim koristilo.

Kaj pa če ni naravnega zakona, ki bi predpisoval, da se moramo drug proti drugemu bojevati in se včasih celo pobijati?

Kaj pa če ni naravnega zakona o tem, da bi moralo biti življenje nujno sestavljeno iz niza večjih in manjših težav?

Morda pa so življenjski zakoni drugačni in jih zato pogosto, prepogosto kršimo in si po nepotrebnem otežujemo življenje.

Morda načelo LOLA dejansko kaže pot reševanja težav. Tedaj to lahko odkrijemo šele, ko ga preizkusimo v svojem življenju. tedaj bomo lahko ugotovili, ali je imel Herman Hesse prav, ko je v knjigi Siddjarta zapisal:
"Svet, prijatelj Govindha, ni nepopoln ali šele na dolgi, počasni poti k popolnosti: ne, svet je v vsakem trenutku popoln."


UVOD II

Kadar govorimo o modrostnih naukih ali o življenjskih zakonitostih, pogosto mislimo na modrosti z Vzhoda. Tam so res živeli - in še živijo - guruji, mojstri in še nekateri drugi, ki so prišli do izjemnih spoznanj. Ob tej knjigi je treba pripomniti, da modrosti ne ločim na vzhodno in zahodno: vsaka zakonitost velja za ves svet in vesolje, če pa to ni, ne velja nikjer. Teme tudi ne obravnavam le z zahodnega vidika, temveč, in to je odločilno, tudi z gospodarskega, saj sem predvsem ekonomist, kar vpliva tudi na načelo LOLA.

Kot zahodnjak in ekonomist na primer ne morem vsak dan po več ur (in to več let!) meditirati o mantrah in o "niču". Občudujem tiste, ki to zmorejo. Vendar dvomim, da je to za večino - še zlasti na Zahodu - najprimernejši način reševanja težav. Zdi se mi tudi, da je veliko doktrin ali naukov o tem primernih za izbrance, za nekakšno elito. Toda saj vendar ne more biti cilj, da bi se lahko le maloštevilna elita dokopala do izjemnih spoznanj in do najboljših rešitev svojih težav.

Po mojem mnenju potrebujemo neko védenje ali ravnanje, s katerim lahko vsakdo reši težave in doseže cilje, ne da bi moral pred tem dolga leta meditirati. Zahtevajmo, naj bi vsakdo lahko uporabil poglavitne zakonitosti, torej brez posebnega zgodovinskega, filozofskega ali prirodoslovnega znanja, le z zdravo pametjo. Žal pa veliko filozofskega in prirodoslovnega znanja marsikdaj celo škoduje zdravi pameti. Preveč naučenega znanja marsikdaj zastre pogled na preproste resnice.

Zato želim pokazati načelo, ki ga lahko vsakdo takoj preizkusi in preveri. Potem lahko bralke in bralci sami presodijo, ali deluje. V tej knjigi ni teorije, ni filozofije, o kateri je mogoče čudovito razpravljati in se prerekati. Razprava o teoriji, ki je človek ne more preizkusiti na svoji koži, bi bila zapravljanje časa.

Gre za naše vsakdanje vedenje in ravnanje.